Zelenolična conura (pyrrhura molinae molinae) NE GOJIM VEČ
Prevladuje zelena, prsa rdeče rjava, vrat srebrno-siv s kakšnim plavim peresom, rep je spodaj rjavo rdeč, zgoraj črn, plav in zelen. Oko je obrobljeno z belim kolobarjem, rjavo šarenico. Noge so sive. Barve se izredno lepo prelivajo iz ene v drugo.
1. OPIS:
Prevladuje zelena, prsa rdeče rjava, vrat srebrno-siv s kakšnim plavim peresom, rep je spodaj rjavo rdeč, zgoraj črn, plav in zelen. Oko je obrobljeno z belim kolobarjem, rjavo šarenico. Noge so sive. Barve se izredno lepo prelivajo iz ene v drugo.
Samica se po zunanjosti ne loči od samca.
Mladiči so podobni odraslim, s temnejšo šarenico in manj obarvana prsa (rjavo rdeče).
Velikost: 26 cm.
2. DOMOVINA:
Vzhodni del Bolivije, kjer se nahajajo veliki vlažni gozdovi, pašniki z nizkim drevjem in drugim rastlinstvom. Najdemo jih do 2900 m/nv.
3. PREHRANA:
V naravi se prehranjujejo s semeni cvetjem, sadjem, jagodami in oreški.
Rejci hranimo s Semensko mešanico s kardijem, ovsom, malo sončnice, pšenica, proso, svetlo seme, veliko sadja, zelenjave ter cvetočih vej in popkov, mineralov in vitaminov.
4. RAZMNOŽEVANJE:
Živi v jatah po 10-20 ptičev, je velik selivec, dokaj hrupen. Paritvena sezona se prične februarja. Gnezdo si poišče v drevesnih votlinah, kjer znese po 3 jajčka.
Praviloma vzgoja ni težavna in se lahko pari preko celega leta. Za začetek samica znese 3-7 jajc, ki pa niso vsa oplojena. Vali 23 dni, po 50 dneh se mladiči osamosvojijo. Možnost je več gnezd na leto. Mladiče odstranimo, ko začno motiti naslednje leglo. Gnezda ne odpiramo prav pogosto, ker so zelo panični in zlahkoto razbijejo jajčka. Spolno dozorijo že pri 8 mesecih.
5. NASTANITEV:
V zunanjih preletalnicah ki so zaščitene proti vetru. V njih postavimo gnezdilno škatlo (tudi pozimi, da v njej lahko prenočuje), dimenzij 20x20x70 cm.
6. ZNAČILNOSTI:
To drobno lepotico med papigami hitro prepoznamo že po tem, da ima okoli oči (ki zvedavo opazujejo) bele kolobarje in rjavo šarenico. Te čudovite papige, ki so velike približno toliko kot bolj znane nimfe ,so hitro učljive in precej dobre govornice. Njihov govor pa ni najbolj glasen. Tudi niso tako glasne kot njihove vrstnice iz skupine arating.
Spada v vrsto Pyrrhur ali angleško Conure, vendar v tej skupini so tudi nam poznane papige nandaji, jandaji, patagonci in sončne papige- to je skupina iz rodu arating. Najbolje je, da gledamo latinska imena . V skupini Pyrhur je okli 16 glavnih skupin (glej tabelo spodaj).
Pyrrhura cruentata Blue-throated Conure
Pyrrhura frontalis Maroon-bellied Conure
Pyrrhura perlata Crimson-belied Conure
Pyrrhura molinae Green-cheeked Conure
Pyrrhura leucotis White-eared Conure
Pyrrhura picta Painted Conure
Pyrrhura egregia Demerara Conure
Pyrrhura viridicata Santa Marta Conure
Pyrrhura orcesi El Oro Conure
Pyrrhura melanura Maroon-tailed Conure
Pyrrhura rupicola Black-capped Conure
Pyrrhura albipectus White-necked Conure
Pyrrhura hoematotis Red-eared Conure
Pyrrhura calliptera Brown-breasted Conure
Pyrrhura rhodocephala Rose-crowned Conure
Pyrrhura hoffmanni Hoffmann's C
Predstavljam zelenolično papigo in njene barvne kombinacije. Seveda pa so tudi ostale zelo lepe in ravno tako učljive so pa dražje in pri nas bolj redke.
Na njej prevladuje zelena barva, prsi ima rdeče, vrat srebrno siv z nekaj modrimi peresi. Rep je spodaj rjavordeč, zgoraj črn, moder in zelen. Noge ima sive. Najbolj nenavadne so zagotovo oči. Posebej je treba poudariti, da se pri zelenolični papigi barve izredno lepo prelivajo druga v drugo. To velja tudi za njeni barvni različici cyamon ali modro.
Spol se po zunanjosti ne razlikuje, kot je običajno pri drugih pticah in že mladički so podobni odraslim pticam. Imajo le temnejšo šarenico in malo manj obarvane prsi. Zrastejo do 26 centimetrov.
Njihova domovina je severni del Južne Amerike, kjer prebivajo v obsežnih vlažnih gozdovih, na pašnikih, obdanih z nizkim drevjem, grmičevjem in drugim rastlinjem, sicer pa jih je mogoče zaslediti vse do 2900 metrov nadmorske višine. So neutrudne selivke, ki se družijo v jatah do 20 ptic. Parjenje v naravi se začne februarja. Tedaj si poiščejo gnezdo v drevesnih votlinah in tam tudi pridno izvalijo mladičke. Ponavadi imajo v gnezdu po 3 mladiče. Seveda so lastnosti ptic, ki jih imamo doma, povsem drugačne. Vzgoja načeloma ni težavna, papige se parijo skoraj celo leto. Samica znese od tri do sedem jajčk, vendar vsa niso oplojena. Vali jih 23 dni, po 50-ih dneh se mladiči osamosvojijo. Med valjenjem je treba ptice pustiti pri miru saj so precej panične in kaj hitro razbijejo jajčka. Spolno dozorijo pri enem letu.
Priporočam,da imamo zelenolične papige nastanjene v zunanjih preletalnicah a takšnih, ki so zavarovane pred vetrom, mraz pa prenašajo zelo dobro. Hranimo jih s semensko hrano za srednje papige, veliko sadja, razne veje dreves in poljske cvetlice.
